Prvi delni odgovor na žalitve, pritožbe in pohvale v zvezi z Intervjujem 22. 7. 2018
Iz priloge poročila varuhinje pravic gledalcev in poslušalcev Ilinke Todorovski
Spoštovana varuhinja pravic gledalcev Ilinka Todorovski,
Izpostavljam, da si s tem, ko si mi na pogovoru 31.7. nakazala kršitev programskih standardov, še preden si mi poslala pritožbe, ki naj bi to omenjale in počakala na moj odgovor, sprožila dvom. Tvoj včerajšnji odgovor je nekoliko drugačen. Izpostavljaš, da lahko varuh poda mnenje tudi o vsebinah, o katerih ne prejme nobene pritožbe. Slednje ima le posredno zvezo s tem, kar zapišem uvodoma, kaže pa, da ni bilo konkretne pritožbe gledalca, ampak tvoj kritični motiv, kar ni moč spregledati. Kot tudi ne tvoje izjave na sestanku, da te pri intervjuju dejstva sploh ne zanimajo!
Internih dogovorov okrog posredovanja pritožb ne poznam, dokazljivo pa vem, da sem vse do sedaj sproti dobival pritožbe in pohvale, tudi ti si mi jih prepošiljala, in dve sta na to oddajo prileteli tudi 23. in 24. julija, posredno prek urednice. Potem vse do včerajšnje selekcije nič? Hvala za poslane izseke, a kako naj bi vedel, da je to celota pritožb? Vsega skupaj je bilo zelo malo, odziv v hiši pa paničen, kot da gre za izredne razmere. Sedaj mi na intervencijo spet pošiljate kar prihaja na račun oddaje, škoda, ker se to ni dogajalo sproti.
Pritožbe, ki sem jih sedaj dobil in nanje odgovarjam v nadaljevanju, so zapisane v pretežno apriornem, nestrpnem, pa tudi vsebinsko šibkem diskurzu, z enosmernim nasprotovanjem temi, gostu in voditelju. To ni ravno resna oz. argumentirana kritika. Mrgoli vrednostnih sodb in žalitev avtorja in gosta, ob tem, da pritožniki ne očitajo nobenega konkretnega zdrsa, sploh zmotnega navajanja dejstev, kar je bistvo oddaje.
Čudi me, da varuh ne loči med pritožbo in žalitvijo, prvo bi lahko sam zavrnil in pritožitelja pozval tako k konkretizaciji pritožbe kot k kulturi dialoga in s tem k slednjemu tudi prispeval. Da bi bil stil vodenja, ob različnih okusih gledalcev, ob manjku bistvenega predmeta kritike problematičen, pa je prozorno.
Tu so navedene tudi nekatere pohvale, ki jih je prejel varuh in po dikciji, konkretnosti in etičnem izhodišču vsebinsko močno prekašajo kritike in so povečini tudi na višji kulturni ravni dialoga. Ob tem izpostavljam, ker smo v dobi družbenih omrežjih, ki kreirajo in odslikavajo javno mnenje, da je na omrežju twitter, kar je moč preveriti, Intervju z dr. Dežmanom prejel več tisoč različnih izrazov podpore in pozitivnih kritik na različnih ravneh. Napadov na oddajo je približno 10x manj. Pozitivnih ocen, ki so prispele na moj naslov od večera, ko je bila oddaja predvajana tu še nisem navajal.
ODZIVI NA INTERVJU (22. 7. 2018 na TV SLO1) – KRITIKE, ŽALITVE IN ODGOVORI NANJE
ODZIVI NA ODDAJO (med 23. in 25. 7.)
Taksen intervju s človekom, ki naj bi bil zgodovinar, pač ne sodi na nacionalno televizijo. Ne samo potvarjanje zgodovine med 2. Svetovno vojno, tudi žalitve in nesramnosti brez primere. Tako “Zveza norcev” razlaga zgodovino drugače kot g. Dežman in enako kot vsa ostala Evropa, kjer se ve, kaj je to bil nacizem , fašizem in tudi kolaboracija. Taksno nesramno nakladanje pač ne sodi na nacionalno TV in nima popolnoma nič s pravo demokracijo. T o se v pravi demokratični družbi niti pod razno ne bi smelo zgoditi .Prav tako takšne oddaje kar naprej netijo sovraštvo in netoleranco in se bolj razdvajajo narod, čeprav po drugi strani predvsem vsi na velika usta govorijo o spravi. Kako se naj narod spravi , če se predvsem ena stran zelo trudi prilivati ognja in narod deliti. Saj poznamo zgodovino “deli in vladaj”. (NP)
MOŽINA: To, da intervju s tako temo ne sodi na javno televizijo, je mnenje pritožnika in ne ustreza javnemu interesu, pa tudi ne razviti družbi. Komunistični režim je na slovenskih tleh samo po vojni po ocenah vodilnih raziskovalcev pobil okoli 100.000 zaščitenih oseb (vojni ujetniki, civilisti, tudi ranjenci, bolniki in invalidi), od tega po popisu Inštituta za novejšo več kot 15.000 Slovencev. Po slovenskem pravnem redu so bili umorjeni brez sojenja – torej nedolžni, kar je v kriminalistični akciji Sprava obravnavano kot zločin proti človeštvu. Po zakonu o popravi krivic svojci umorjenih dobivajo odškodnine. Izpostavljati, da je govor o pobitih in več kot 600 moriščih ter slabem odnosu do partizanskih pokopališč netenje sovraštva, je seveda perverzno in znak poškodovanega občutka za sočloveka. Pritožnik ne ovrže nobenega v intervjuju izpostavljenega dejstva. To, da mu obravnava te konkretne tematike ni všeč, je premalo za dokaz neprimernosti.
Že dlje časa razmišljava z ženo, da bi prenehala plačevati RTV prispevek za vašo “javno” televizijo, ki vse bolj tone v privatne sfere delovanja “vaših” specialistov in manipulantov z zgodovino slovenskega naroda, predvsem z manipulacijo razlage o kolaborantih in partizanih med drugo svetovno vojno, saj kakšnih drugih pametnih in spoštovanja vrednih programov niti nimate, kot ponavljanje oddaj in prepričevanje Slovencev in verjetno tudi tujine o pravi resnici kolaboracije in partizanskega boja med drugo svetovno vojno.
MOŽINA: V tej pritožbi, razen a priori nasprotovanja, da se o tej veliki slovenski temi in travmi sploh govori, ne vidim teže. Pritožnika pozivam, naj bo konkreten: kaj natančno naj bi bila manipulacija razlage o kolaborantih in partizanih? Pritožnik želi ohraniti privilegirano resnico, po kateri se ni smelo načenjati tem, ki so bile v SFRJ tabuirane.
Ker vi dovolite takšne oddaje in razlage Možine in Dežmana, (vedno ob pravem času na pravem mestu in v pravem vetru za njega) o “pravi” resnici kolaboracije in NOB-ja na “vaši” “javni” televiziji, brez možnosti sodelovanja “pravih” svetovnih zgodovinarjev, vam sporočava, da od danes naprej ne misliva več plačevati kolaborantom v drugi svetovni vojni. Pa kaj, saj je menda ne plačuje tudi VSESLOVENSKI MANIPULANT, JANEZ JANŠA, zato predlagava, da vam plačujejo RTV naročnino za kolaborantsko televizijo privrženci idej Možine in Dežmana iz Argentine in ostalih držav sveta, kjer so našli zatočišča zločinci-kolaboranti iz druge svetovne vojne na slovenskem in verjetno še kje. (DVŽ)
MOŽINA: Odziv pritožnika je žaljiv in razen ideološke nestrpnosti ne navede nobenega konkretnega dejstva, ki naj ne bi bilo »pravo«. RTV prispevek že desetletja plačuje večina državljanov, tudi tisti, ki z našimi programi žal niso povsem zadovoljni. Pred letom 1990 pa so ga morali prisilno plačevati vsi, čeprav je RTV v političnem smislu izvorno služila le komunistični partiji, ki je imela na vodilnih mestih samo svoje ljudi. Tudi žaljenje slovenske politične emigracije sodi v ta ideološki okvir, čeprav je v slovenski javnosti že dovolj sprejeta ocena o slovenskem »čudežu« v Argentini.
Osebno vam pošiljam pesem še živeče borke na Menini planini. Pesem je napisala letos in jo sama prebrala na spominski slovesnosti. (…) Lahko jo pokažete g. Možini, da bo prenehal izkrivljati čas NOB s svojimi sogovorniki.« (EA)
MOŽINA: Izkrivljanja zgodovine ni in je niti nihče ne poskuša dokazati. Pesem še živeče borke pa rad preberem. Imam posebno afiniteto do starejših ljudi različnih medvojnih usod. V tem letu smo na primer v seriji Pričevalci predvajali izpovedi treh udeležence partizanskega gibanja, najstarejša je bila 98 letna gospa Pavlin iz Tržiča. Posebno pa naj poudarim, da sem v doktorski disertaciji iz novejše zgodovine opravil pionirsko študijo o slovenskem medvojnem razkolu, k je dostopna v doktoratu in bo kmalu tudi v obliki strokovne monografije. Dr Jože Dežman pa je opravil vrsto temeljnih raziskav iz zgodovine partizanskega gibanja: o njegovih političnih organizacijah, njegovo knjigo o Gorenjskem odredu je prof. dr. Bože Repe označil za vojaško monografijo prihodnosti, raziskavo s podatki o več kot 15.000 osebah v partizanskem okrožju Jesenice v 2. svetovnih vojni je kot najbolj temeljito v Sloveniji označil prof. dr. Tone Ferenc.
V. G. (telefon, povzetek): Kličem zaradi intervjuja, postali ste politična TV, ki za Janšo nabira točke, naj vas bo sram. Možina že v vprašanju pove, kakšen naj bo odgovor in Dežmana spodbuja naj bo še bolj napadalen in razdiralen. Sramota. Potrebujemo enotnost in spravo. Ne pa takšnih provokatorjev, ki stresajo številke in se jim sploh ne zdi potrebno ničesar pojasniti. Na koncu bomo zvedeli, da je Tito napadel Slovenijo (o nacistih in fašistih pa nič).
MOŽINA: Pritožnika, ki ima v želodcu g. Janšo, ki v intervjuju sicer ni bil niti omenjen, prosim za pojasnilo, v katerem vprašanju avtor gosta spodbuja, naj bo še bolj napadalen in razdiralen? Strinjam se z pritožnikovo željo po enotnosti in spravi, vendar če želi, da se to zgodi ob prikrivanju zamolčanih grobišč in pomorjenih žrtev, na primer 50 Romov iz Iške, potem je v kontradikciji sam s sabo. Lahko razumem, da je za naročnika, ki živi v strahovih, da se mu bo podrl svet, v katerega je trdno verjel, težko sprejeti osnovna statistična dejstva, ki jih odkrivajo in potrjujejo nove in nove raziskave. Temelj teh novih dejstev pa je nacionali popis žrtev druge svetovne vojne in revolucije, ki nastaja na Inštitutu za novejšo zgodovino, gradivo Komisij Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč, Komisije Vlade RS za izvajanje Zakona o popravi krivic in drugo.
Menim, da bi bilo potrebno na taksne in podobne stvari posebej opozoriti glavnega urednika,prav tako pa kot je znano tudi Mozina je dalec od prave novinrske etike in profesionalnosti.Ce pac ne more iz svoje koze ,mu ni mesta na nacionalni televiziji.Objektivnost in in strokovnost so na prvem mestu ,ne pa subjektivnost in strankarska pripadnost. Pripominjam ,da to ni samo moje mnenje ,temvec mnenje mojih prijateljev in znancev,ce je to za vas sploh kaj pomembno. (P. N.)
MOŽINA: Pristojni so bili 30. maja 2018 seznanjeni z načrtovanih pogovorom in niti tedaj niti sedaj, podobno kot jaz sam, seveda ne vidijo težav, da se z vsemi relevantnimi gosti opravi pogovor. Tako tudi s predsednikom vladne komisije za prikrita grobišča, imenovane v času vlade Mira Cerarja. Za razliko od dobe enoumja, ko je bila drugače mislečim pot na javni medij v glavnem zaprta, sploh političnim oponentom, sedaj nimamo in ne bomo imeli spiska prepovedanih tem, prepovedanih gostov in prepovedanih uglednih novinarjev javne RTV, kamor tudi mene, glede na dosežke uvršča delodajalec. Verjetno sem po številu domačih in tujih strokovnih nagrad največkrat nagrajen novinar Televizije Slovenija. Objektivnost in strokovnost sta tu potrjena. Gotovo pa na temo zanikanja pomorov in njihovega opravičevanja, kar počne g. Turnšek, kot avtor in humanist ne bom nikoli pristajal. Tudi Jože Dežman nikakor ne ustreza predstavi, ki jo ima naročnik: bil je član in funkcionar Zveze Komunistov, Zveze socialistične mladine in Liberalno demokratske stranke, od leta 1998 pa ni več član nobene stranke.
Žal se ne morem podpisati ne s prof. in ne z dr……., menim pa, da je mojega znanja in vedenja o dejstvih in o življenju dovolj, da bi lahko podvojila marsikateri naziv .
Dobesedno razbesnelo me je včerajšnje izvajanje g. Dežmana, katerega čudaško in - žal - do konca antipatično - delovanje spremljam že vseskozi.
Prepričana sem, da na državno, javno RTV takšen način razlag res ne sodi. Gre za skrajnostno, pokvarjeno, izrojeno spreminjanje zgodovine, ki je postala zgolj še krpa za brisanje nesnage dela politike in njej podrejenih strokovnjakov in " strokovnjakov ".
V času, ko slovenski prebivalci postajamo povsem apatični do okolja, v katerem bivamo, do razmer , do razmer v svetu in Evropi posebej ( čuden molk ob totalnem pijanstvu Junkerja ! ), so take oddaje delu zavedenih povsem na dušo predvajane. Občutek imam , da ima ta del politike na RTV svoj močan vpliv. Predlagam, da se ta del skupaj s Peskovo, Možino in Dežmani preseli na madžarsko Novo 24 in naj tam predavajo noč in dan svoje evangelije.
Menim, da je moja pripomba korektna, vi pa jo v vaših službah za pripombe in pritožbe ovrednotite po svojih kriterijih . Vendar prosim za odgovor ! Ne posplošen, pač pa konkreten ! Prispevek plačujem več kot 50 let in imam do tega pravico ! (ERE)
MOŽINA: Vsekakor naročnica deli usodo številnih pritožiteljic/nikov, ki jim je tuje vsako strpno sprejemanje drugačnega mnenja in tudi pristajanje na spremembo lastnega mnenja, če to utemeljujejo predstavljena nova dejstva in razlage. Njeno izključevanje sodi v čase, ko je bilo po drugi svetovni vojni brez pravice do groba skoraj polovica smrtnih žrtev druge svetovne vojne in revolucije, prav tako so bili izključevani, stigmatizirani in tudi represirani njihovi svojci. Tak vzorec delitve ljudi na več in manj vredne se je ponovil tudi pri razrednem boju, ko so podobno usodo drugorazrednih državljanov doživljali verniki, kmetje, meščani, plemstvo, podjetniki in drugi. Obenem pa so vladajoči neprestano zatirali svobodno in kritično mišljenje. Da o uničenju demokracije niti ne govorimo. Posledica tega stanja so zelo nazorno vidi tudi v izjavah pritožnice.
S pogovorom Možine z Dežmanom je Rtv prestopila mejo človeškega razuma in se pridružila najbolj bednim desničarjem. Kako to opravičujete? (Samo)
MOŽINA: Tudi tovrstne kvalifikacije povedo več o gospodu, ki jih je izrekel, kot o sami problematiki, ki jo želi odpreti. Človeška družba se je najbolj razcvetela tam, kjer je bilo sprejeto, dovoljeno in v dialogu obravnavano drugačno mnenje. Voditelj in intervjuvanec civilizacijsko zavračata tako »bedno desničarstvo kot levičarstvo« . Pri tem je odgovor pritožniku tudi vprašanje v čem vidi razliko med bednim desničarstvom in bednim levičarstvom? Vsekakor tu ni nečesa, kar bi bilo potrebno opravičevati. Pritožnik morda ni opazil, da gost oddaje ni zanikal dialoga, ampak je k njemu vabil, predvsem tiste zgodovinarske kolege, do katerih je kritičen, ker si zatiskajo oči pred novimi zgodovinskimi dejstvi in več kot 600 grobišči.
Prosim, da mi pojasnite, do kdaj namerava RTV Slovenija, predvajati takšne nebuloze kot se je zgodilo včeraj. Intervju z Dr.Dežmanom (22.7.) je nekaj, kar je le preveč, mislim da za naše plačilo naročnine zaslužimo kaj več objektivnosti . Zelo sem razočaran. (E. K.)
MOŽINA: Tudi to mnenje ne odstopa od dovolj stereotipnih stališč že komentiranih pritožb. Varuh bi prispeval k kulturni ravni dialoga sedaj in v bodoče, če bi avtorje takih žalitev pozval k kulturni govorici in konkretizaciji. Vsekakor je izjava: »takšna nebuloza« premalo diskurzivno artikulirana, da bi se lahko do nje opredelil.
S. L. (telefonsko, po zapiskih) Moram se pritožiti. Že dolgo ne gledam Možinovih Pričevalcev, ker vedno sugerira odgovore in svoje sogovornike spodbuja, da rečejo, kako jim je bilo hudo in kako so bili preganjani. Bog ne daj, da bi hoteli povedati kaj dobrega. Nič drugače ni očitno v oddaji Intervju. Kar si je včeraj dovolila vaša TV, je res kaplja čez rob. Ponavadi desničarji razlagajo, da so proti nacionalki. Jaz nisem ne levi ne desni, ampak zdaj se resno sprašujem, zakaj bi financiral Možino, ki si v goste vabi ljudi, da bi se skupaj strinjala. In potem se skupaj hahljata, češ, mi zgodovinarji že vemo, kaj je res. In samo mi, ki revidiramo, vemo, kaj je prava zgodovina, ostali zgodovinarji pa so ničvredni titoisti.
MOŽINA: Spet razmišljanje pritožnika v že obravnavanih okvirih. Izražanje mnenj o tem, da so pričevalci nesamostojne osebe, ki jim Možina dirigira izpovedi, ne sodi v tako kategorijo določanja problema, da bi se lahko do njega opredelil. Gospod očitno rad pripisuje posebne pomene neverbalni komunikaciji. To je njegova pravica, sam pa si ne znam utemeljiti, kako na bi to zaznamovalo vsebino pogovora. V njem ni bilo govora o ekskluzivni pravici do revidiranja niti ne o ničvrednih titoistih. Prav gotovo je umestno pripomniti, da Jože Dežman dovolj razumljivo in diferencirano uporablja pojma titiosti in titofili.
Pred časom sem vam pisal kritično o zaprašenih primadonah v oddajah TVS. Da ne boste rekli, da starejši gledalci le kritiziramo TVS, vas bom zdaj pohvalil za nedeljski pogovor med dr. Možino in dr. Dežmanom. Končno ste skup spravili eno »uravnoteženo« oddajo, za kar vas TV gledalci plačujemo. Pogovor že gre v nos netolerantnim levakom kot so neki vezjaki, ki že podučujejo urednico in odg. urednico, kaj je primerno za TV gledalce in kaj ne. Seveda na svojih omrežjih.
Bravo avtor oddaje, urednica in odg. urednica! Še več takih oddaj si želimo, da razgalimo prepovedno zgodovino in prenehamo z miti in legendami o silno čisti NOB. Upam le, da se ne bo ponovila čistka tako kot v primeru Thomson. (P. K.)
MOŽINA: Ta pohvala je pisana prav tako v dovolj nedoločenem okviru, vidno pa je, da si gledalec želi več resnice o tabuiziranih vsebinah. Ob javnih osebnih napadih na oba nastopajoča v intervjuju se verjetno boji, da se ne bi ponovili časi, ko so zaradi ideoloških pritiskov odstranjevali ljudi na TV Slovenija.
Ne laži! To bi moralo biti glavno pravilo za novinarje na TV SLO. Pa se požvižgate na to. Zgodovinar, s katerim se ne strinja nihče na svetu, pride mirno v studio in govori, kar se mu zljubi, čeprav skupaj z Možino komaj spravita skupaj imena dveh zgodovinarjev, ki bi se z njunimi manipulacijami kolikor toliko strinjala. Hvala za takšno pluralnost. Si predstavljate, da bi v Nemčiji na javni televiziji v imenu pluralnosti razlagali, da so bili nacistični genocid, holokavst, kremiranje civilistov … zgolj ravnanje hitlerjancev v skrajni sili, da bi se izognili komunističnemu klanju. Ali so se t. i. zgodovinarji, ki jih poveličujete na TV Slovenija sposobni vprašati, kaj je bilo prej, jajce ali kokoš. Če bi bili pravi zgodovinarji, ne bi padli že na izpitu elementarne logike in zgodovinopisja: spoštuj dejstva, podatke, vrstni red. Ne vem, ali je sploh smiselno pisati pritožbe, ko pa se nikoli nič ne zgodi. (mp)
MOŽINA: Spet primer interpretacije, ki je vpeta v ideološke šablone iz starega režima. Nestrinjanje še ni pravica, da bi sodelujočima v intervjuje pripisovali, da zagovarjata genocid, holokavst ipd. O tem govorijo tako moja kot Dežmanova dela. Tudi ni jasno povedano, kaj pritožitelj misli s tem, kaj naj bi bilo prej. Ker pri metafori o kuri in jajcu ne pove, katero stališče zastopa, se ne morem opredeliti do njega. Dovolj znano pa je, da so bila naprej britanska koncentracijska taborišča, potem stalinistična in potem nacionalsocialistična in fašistična, pa naša komunistična, na koncu pa še tista v zadnjih vojnah na tleh nekdanje Jugoslavije. Etično izhodišče, ki ga je ob ideološkem etiketiranju smiselno izpostaviti, je, da tako intervjuvanec kot tudi voditelj oddaje gojita ničelno toleranco do vseh totalitarizmov zadnjega stoletja. Ko gre za nedolžne žrtve, jih vrednotim, in tako tudi dr. Dežman, enako pa naj jih je zagrešil fašizem, komunizem ali nacionalsocializem. Karkoli drugega je v nasprotju z osnovnimi moralnimi standardi ter slovenskim in evropskim pravnim redom.
DS (telefonsko) Vprašajte Možino in Dežmana, če so naše ljudi v Begunje zapirali komunisti, ali so titoisti moje sorodnike pošiljali v nacistična taborišča smrti, od koder se niso vrnili. Vprašajte ju, ali so mene in mojo družino iz Posavja na Hrvaško izselili partizani ali nacisti? Ali sploh veste, koliko je bilo izgnancev? In pomorjenih v taboriščih? Jasenovac so najbrž izumili komunisti. To je res sprevrženo. Na jok mi gre.
MOŽINA: Tudi v tej pritožbi je pomešanih toliko dejstev, da jo je težko komentirati. Vsekakor pa strahovi, ki jih skuša predstaviti pritožitelj, nimajo osnove v konkretnem intervjuju. V njem je bilo govora le o hierarhiji uničevalnih koncentracijskih taborišč. Jože Dežman je že večkrat objavil dejstva, da je bilo največ slovenskih taboriščnikov pobitih v komunističnih taboriščih Teharje in Šentvid, za njima so nacionalsocialistična uničevalna taborišča, potem pa italijanska. Je pa treba omeniti, da tudi v Sloveniji (tako kot na zasedbenih območjih sovjetskih okupacijskih sil) poznamo dvojno rabo zaporov in taborišč, ko jih naprej upravljajo nacionalsocialisti, nato pa stalinisti. Tudi v Begunjah, v Starem piskru in Jasenovcu je bilo tako.
Odprto pismo ZZB NOV (varuhu v vednost), odprto pismo poslanca (naslovljeno na varuha)
Na odprto pismo predsedniku borčevske zveze g. Titu Turnšku, in tudi na politični pritisk stranke SD se bom odzval posebej. Ne bi se, če bi generalni direktor RTV g. Kadunc in še prej odgovorna urednica gospa Manica J. Ambrožič dovolj odločno zavrnila in grobe napade name kot avtorja intervjuja in drugih odmevnih oddaj za katere g. Turnška (in podobno politik Koprivc) kar razglaša, da so vse laž in zahteva njihovo ukinitev. Pa smo leta 2018 in ne 1975, na kar so žal kažejo nekateri medli odzivi na RTV-ju. Generalni direktor in odgovorna urednica, ki nista v kali zatrla grobih političnih in osebnih napadov na novinarja TVS in intervjuvanca, sta s tem žal odprla vrata najbolj radikalnim, grobim, nedemokratičnim in dokazljivo z resnico skreganim grupacijami, ki so - kot vidimo v naslovu borčevskega protesta odkrito proti javni televiziji. Želijo televizijo po svoji meri, kot nekoč, kjer bodo kadri teme in gostje po njihovi meri. Seveda tega ne bodo dosegli in verjamem, da bo vodstvo odločno zaščitilo pluralnost medija in njegove nosilce.
Dr. Jože Možina