Kdo je to strašno oko, ki vas gleda?

objavil Glasno1 dne 01.08.2018

Pismo jezuita Marjana Kokalja generalnemu direktorju RTV Slovenija Igorju Kaduncu

pismo Marjana Kokalja Igorju Kaduncu

S presenečenjem opazujem zelo očitno orkestriran napad na novinarja Jožeta Možino ter zgodovinarja dr. Jožeta Dežmana, zaradi intervjuja v nedeljo 22. julija. Gre za odličen prvovrsten intervju, zato je seveda povsem normalno, da ju boste zaščitili pred nerazumljivimi napadi.

Razlogov, zakaj je potrebno oddajo in oba odločno zaščititi, je več:

  1. Gre za strokovno odlično napravljen intervju; tako s strani novinarja kot tudi intervjuvanca; to lahko potrdim kot magister komunikologije. Tudi nihče od nas ni zehal zraven, saj ni šlo za govorjenje zaradi govorjenja ampak izraz intelektualne erudicije, povezane z osebno dolgoletno izkušnjo in analizo; tudi s samokritiko intervjuvanca in pričevanjem njegovega spreobrnjenja oz. ozdravljenja od diktature.
  2. Pritegnil je veliko število gledalcev in mnogim razširil obzorje na osnovi zgodovinskih dejstev, kar je gotovo eno od poslanstev TV.
  3. Temelji zgolj na zgodovinskih dejstvih in psihopatološki analizi ljudi, ki so bili vpleteni v zločine po drugi svetovni vojni v Sloveniji in psihopatologiji tedanje družbe z režimskimi zgodovinarji vred. Psihopatologija posameznikov in družbe, ki so jo le-ti vodili, je seveda dejstvo vseh diktatorskih režimov in zakaj to nebi veljalo tudi za Titovo Jugoslavijo. Ti režimi so vedno grajeni na truplih mase nedolžnih ljudi in tudi za Titovo Jugoslavijo dejstva kažejo isto.
  4. Živimo v demokratični družbi, kjer naj bi vsak imel pravico do govorjenja resnice.
  5. Ne razumem, kakšna avtoriteta v javnosti je lahko neki vodja borcev, katerih režim je propadel in se izkazal za negativen, poguben in tragičen zgodovinski pojav. Človek bi pričakoval, da bodo občutili vsaj sram in se skrili pred ljudmi, ki so jih mučili, pobijali, ustrahovali, manipulirali. V imenu koga pravzaprav govorijo oz. za koga se imajo?
  6. Nacionalna televizija nima nobenega razloga podpirati teh borcev; kvečjemu bi morala še kaj več povedati o njihovih dejanjih, prikritih ljudstvu. Mogoče bi to celo pospešilo gledanost in zaupanje v medij s strani gledalcev. Koga se vendar bojite? Kdo je to strašno oko, ki vas gleda od nekje izza hrbta in pod vaše prste?
  7. Sam napad in avtoritaren nastop borcev potrjuje ravno to, kar je bilo rečeno v intervjuju in postaja sam na sebi eno zgodovinsko dejstvo več, poleg navedenih v intervjuju. Borci paradoksalno sami s svojo reakcijo potrjujejo, kar zanikajo, z njimi pa vsi, ki z njimi v tem trenutku sodelujejo ali se jih bojijo.

Pričakujem torej vašo odločno zaščito obeh, sicer tudi sam ne bom imel več minimalnega zaupanja v vašo inštitucijo. Borcem pa priporočite branje Dostojevskega Zločin in kazen, potem naj se naprej oglašajo. Njihovo srce ne bo našlo miru drugače, kot s priznanjem in kesanjem. To je antropološki zakon človeštva od začetka, ki se ga ne da prevarati. Hudo je zidati debele zidove, da resnica nebi prišla noter, še bolj hudo pa je živeti znotraj takih zadušljivih bunkerjev brez svetlobe, ko veš da je zunaj čist zrak, po katerem hrepeniš. Vprašaš se, zaradi koga zidaš te zidove. Ali nisi svoboden človek?

Marjan Kokalj, jezuit in študentski duhovnik v Mariboru