Razgaljena dvojna merila varuhinje pravic gledalcev in poslušalcev

V gibanju GlasNO! smo primerjali reakcije in ukrepe varuhinje pravic gledalcev in poslušalcev ter vodstva RTV v primerih treh novinarskih prispevkov na RTV Slovenija. Obravnavani prispevki so: vodenje omizja novinarke Špele Kožar v oddaji Panoptikum 28.2.2018, kjer je gostja dr. Svetlana Slapšak desnico povezovala s stalinizmom in nacizmom, komentar novinarja Mateja Šurca v radijski oddaji Labirinti sveta 10.8.2018, kjer je pomladnosredinskim politikom pripisal klerofašizem in povampirjenost, in intervju, ki ga je vodil novinar dr. Jože Možina 22.7.2018, v katerem je dr. Jože Dežman predstavil poglede na polpreteklo slovensko zgodovino. Relevantni inserti iz oddaj so kasneje v tem članku na voljo tudi za video ogled.

Jasno se pokaže, da je ravnanje varuhinje pravic gledalcev in poslušalcev Ilinke Todorovski pri obravnavi primerov izrazito pristransko. V primeru dr. Jožeta Možine skuša prikazati kršenje konkretnih členov poklicnih meril in načel novinarske etike, čeprav brez zadostnih utemeljitev, in predlaga tudi konkretno ugotavljanje odgovornosti. V sicer primerljivih ostalih dveh primerih ugotavljanja kršitve konkretnih členov sploh ni, njeni predlogi ukrepov pa so povsem splošni in se voditeljev obeh oddaj neposredno sploh ne tičejo.

Pristranskost ugotavljamo tudi v ravnanju generalnega direktorja, ki je v javnem pismu novinarja obtožil kršitev, čeprav so povsem neutemeljene. Ni znano, da bi na tak način javno izpostavil kateregakoli drugega ustvarjalca na RTV Slovenija, niti ob zmerjanju politične opozicije s klerofašisti in nesramnostih Mateja Šurca v odgovoru konkretni poslušalki. Javni zavod RTV Slovenija novinarja dr. Jožeta Možine ni ustrezno zaščitil, prav tako pa mu ni omogočil ustrezne obrambe pred pritiski zveze borcev, s katero se je generalni direktor celo srečal na sestanku, še preden se je z novinarjem dr. Jožetom Možino o primeru sploh pogovoril.

Analiza pripelje do povsem jasne ugotovitve, da je pogrom nad dr. Jožetom Možino režiran obračun, ki sta ga sicer sprožila predsednik zveze borcev Tit Turnšek in poslanec stranke SD Marko Koprivc, a ga nedvomno izvajajo nekateri zaposleni in vodstvo RTV Slovenija. V primeru dr. Jožeta Možine lahko z gotovostjo zapišemo, da kršitve poklicnih meril, ki mu jih očita varuhinja, niso resno utemeljene, in da varuhinja uporablja povsem drugačna merila presoje kot v ostalih primerih, ki so predmet pritožb na RTV Slovenija. V primerih novinarjev Špele Kožar in Mateja Šurca, ki se nanašata na izjave, v katerih se povprek in povsem brez argumentov obsoja simpatizerje in politike pomladnosredinske opcije, pa kršitev poklicnih meril ne navede. Z novinarskega vidika je novinarjema Špeli Kožar in Mateju Šurcu po merilih varuhinje dovoljeno bistveno več ter brez kakršnihkoli argumentov.

To varuhinji, poleg v javnosti vse bolj prisotnih očitkov o njeni povezanosti s tajnimi službami bivšega totalitarnega režima, odvzema sicer za to pozicijo nujno potrebno moralno in strokovno integriteto. S svojim ravnanjem ruši zaupanje med gledalci in poslušalci ter javnim medijem, kar je za RTV Slovenija škodljivo in nedopustno.

To je RTV Slovenija neenakih meril, manipulacije in obračunavanja po vzoru tajnih služb in montiranih procesov totalitarnih režimov, ki jo zavračamo. Javnega medija s takšnimi praksami Slovenija ne potrebuje.

V nadaljevanju sledijo podrobnejše obrazložitve.

Oddaja Panoptikum, 28.2.2018, voditeljica novinarka Špela Kožar, odgovorna urednica Živa Emeršič

V oddaji je bila eden od gostov dr. Svetlana Slapšak. Dr. Svetlana Slapšak je v oddaji izjavila, da so »prireditve desnice stalinistične, s patriotičnimi pesmimi, malo folklore, malo petja in malo govora, kar je čista sramota«, ki pa dokazuje, da »desnica sledi folklori stalinizma, ždanovizma in socrealizma«. Navedla je, da je to »tisto, kar ima desnica v glavah, kar ji je najbolj blizu in kar v različnih naracijah izraža ter meša z nacizmom, ki ji je seveda blizu - o tem ni nobenega dvoma". Argumentov za te izjave ni podala, voditeljica pa na njene izjave ni reagirala. Poglejte si insert oddaje.

Prispevek je obravnavala varuhinja pravic gledalcev v poročilu iz marca 2018 (povezava), kjer je tematiki namenila eno stran.

Odgovorna urednica: »Šlo je za osebno mnenje nastopajoče«

Najprej je navedla mnenje odgovorne urednice Kulturno-umetniškega programa Žive Emeršič, ki je menila, da je to polemična oddaja, v kateri so zaželena nasprotujoča si mnenja, in pri kateri je zaradi koncepta meja med svobodo govora in sovražnim govorom lahko nejasna in odvisna od konteksta ter percepcije tistega, ki se čuti oškodovan. Urednica meni, da je v spornem primeru šlo za osebno mnenje nastopajoče in ne za mnenje ali celo stališče RTV Slovenija ter doda, da njihov namen ni bil kogarkoli žaliti. Ne zapiše, da bi bile izjave gostje v čemerkoli sporne ali da novinarka, ki na izjavi ni reagirala, ne bi ravnala pravilno.

Varuhinja pritrdi odgovorni urednici

Varuhinja je izrecno navedla, da se s pojasnilom odgovorne urednice strinja, zatem pa podala nekaj splošnih poudarkov, za katera pa ni jasno ali so kritika oddaje ali pa zgolj splošni zapisi. Poudarila je dolžnost uredništev, da pri sestavi omizij spoštujejo pluralnost, izpostavila odgovornost gostov, da ne uporabljajo neprimernega govora ali neutemeljenih trditev, in odgovornost voditeljev, da do obravnavane tematike vzpostavijo čustveno distanco, pri čemer jim ne oporeka, da lahko sodelujejo v dialogu na podlagi lastnega znanja. Meni tudi, da je v primeru, če gost izreče izjave o tretjem, te potrebno med pogovorom razjasniti. Niti urednica niti varuhinja ne zapišeta, da bi voditeljica Špela Kožar ravnala narobe ali karkoli opustila. Varuhinja ne zapiše nič o primernosti izjav gostje ali o tem, da bi voditeljica Špela Kožar ravnala narobe ali celo kršila poklicna merila. Ukrep je zgolj priporočilo k notranji razpravi o poklicnih načelih v uredništvu kulturno-umetniškega programa. Kot bo pokazano kasneje, je uporaba meril in presoja neprimerljivo blažja kot v primeru dr. Jožeta Možine in o ugotavljanju odgovornosti novinarke ni prav nobenega sledu.

Oddaja Labirinti sveta, 10.8.2018, avtor komentarja novinar Matej Šurc, odgovorni urednik dr. Andrej Stopar

V oddaji je avtor podučeval sedaj vladajoče stranke, ki so se takrat še pogajale o sestavi vlade, ali se sploh zavedajo, da bo v primeru, če jim spodleti, v Sloveniji zavladal »klerofašizem, povampirjeni homofobi in lažni domoljubi pa bodo bruhali svoj gnev iz oblastnih položajev«. Utemeljitve svojih izjav ni podal. Poslušajte insert njegovega nastopa.

Prispevek je obravnavala varuhinja pravic poslušalcev v sklopu poročila iz avgusta 2018 (povezava). Tematiki je posvetila približno tri strani besedila.

Odgovorni urednik nekonkreten

Odgovorni urednik dr. Andrej Stopar je bil v odgovoru povsem splošen. Navedel je, da se uredniki zavzemajo za svobodo izražanja in korekten način, da uredniška politika Radia Slovenija zagovarja raznolikost mnenj, strokovnost analiz in verodostojnost komentarjev ter podpira negovanje komentarja kot najbolj subjektivne zvrsti. Pravi, da ne pristajajo na vulgarno polarizacijo, politizacijo in ideologizacijo ter na koncu zaključi, da se bodo s kolegom pogovorili. Odgovorni urednik nikjer ne poda mnenja, ali je avtor izjavil karkoli neprimernega, navede pa vrsto splošnih načel, ki bi jih lahko na načelnem nivoju prenesli v katerokoli medijsko hišo na planetu. Tudi ni jasno, o čem se bodo ali so se pogovorili z novinarjem Matejem Šurcem.

Matej Šurc izrečenega ni pojasnil, a varuhinja ne vidi kršitve poklicnih meril

Sledi mnenje varuhinje, ki pojasnjuje, da je komentar zvrst, ki omogoča podajanje subjektivnih pogledov, pri čemer načel nevtralnosti in nepristranskosti ni mogoče uveljavljati. Ugotovi pa, da Matej Šurc izrečenega mnenja ni konkretno pojasnil. Njeno stališče je, da je pluralnost komentarjev v oddaji Labirinti sveta zadovoljiva, in sicer na način širokega nabora avtorjev. Stališče je teoretično, ker varuhinja konkretne analize ni predložila, prav tako pa ni navedla, kateri komentatorji naj bi bili tisti, ki pluralno uravnotežajo neokusno skrajna in sovražna stališča Mateja Šurca. Ob tem se nam zastavlja vprašanje, ki bi si ga morala zastaviti tudi RTV Slovenija, in sicer kako je na tako nizkem nivoju sploh mogoče dosegati pluralnost.

Splošna notranja debata, o avtorju pa nič

Ukrep varuhinje so priporočila uredništvu prvega programa Radia Slovenija in tudi vsem drugim uredništvom, da opravijo notranjo debato o zasnovi posameznih oddaj, ločevanju dejstev od mnenj in trajno skrb za dosledno upoštevanje poklicnih meril in načel. Vse to je povsem splošno in se nanaša celo na vsa uredništva. Varuhinja ni ugotovila kršenja poklicnih meril in načel, prav tako ne vidi potrebe po ugotavljanju odgovornosti avtorja. Kot bomo videli, je v primeru dr. Jožeta Možine povsem drugače.

Oddaja Intervju z dr. Jožetom Dežmanom, 22.7.2018, voditelj novinar dr. Jože Možina, odgovorna urednica Manica Janežič Ambrožič

V oddaji je zgodovinar dr. Jože Dežman govoril o svojem strokovnem delu, ki se nanaša na slovensko polpreteklo zgodovino. Tit Turnšek iz zveze borcev in Marko Koprivc iz stranke SD sta povsem nekonkretno očitala, da je gost žalil ugledne zgodovinarje in člane zveze borcev, navajal vrednostne sodbe brez argumentov in ponarejal zgodovino. Kritike voditelja so bile še bolj splošne v smislu, da »v svojih oddajah že dolgo trosi neresnice«, pri tem pa je bila izražena celo zahteva, da se njegove oddaje in tretji parlamentarni program ukine. Ker so bile kritike splošne, smo po svoji presoji zbrali nekaj potencialno spornih insertov, ki vsebujejo večino v kasnejših diskusijah omenjenih izjav. O spornosti si gledalec lahko ustvari mnenje sam.

Oddajo je obravnavala varuhinja pravic gledalcev prednostno v posebnem poročilu, v vsebinskem smislu večinoma na lastno pobudo, saj pritožniki kritik niso specificirali. Ta, sicer povsem neobičajna samoiniciativnost varuhinje, kaže na njen prav poseben interes pri omenjenem primeru. Poročilo je izdala samostojno in ga kasneje še vključila v poročilo za mesec julij 2018 (povezava). Problematiki je namenjenih 36 strani, od tega 8 strani njenih ugotovitev, ostalo pa so priloge drugih piscev: pismo predsednika zveze borcev, mnenje odgovorne urednice Manice Janežič Ambrožič, pismo generalnega direktorja in delni odgovor voditelja intervjuja.

Sporni izrazi, ki jih je uporabil dr. Jože Dežman

Del poročila je najprej mnenje odgovorne urednice informativnega programa Manice Janežič Ambrožič, ki je zapisala, da se ne strinja z izrazi nespoštovanja in omalovaževanja, ki jih je uporabil gost, kot so “zveza norcev”, “prefarbani kruhoborci” in žaljivo omenjanje ljudi, ki v pogovoru ne sodelujejo. Zapisala je tudi, da politični aktivizem in ideološki boj ne sodita v novinarstvo, čeprav ni konkretno povedala, kaj v omenjenem intervjuju, kjer teče beseda o zgodovini, razume na tak način.

Varuhinja bolj kritična kot v drugih primerih

Varuhinja se je izognila vsebinski presoji povedanega, kar pomeni, da na vsebinske očitke o resničnosti ali neresničnosti navedb dr. Jožeta Dežmana ni poskušala odgovarjati. Napisala pa je več mnenj glede umeščanja te vsebine v programe in izvedbe. V njih navaja kršitve uredništva in novinarja.

A. Meni, da v programskih vsebinah RTV Slovenija ne sme biti prepovedanih tem, da pa konkretna oddaja ni bila zasnovana tako, da bi prispevala k strpnemu družbenemu dialogu.

B. Od odgovornih uredništev pričakuje, da bodo tematike, ki delijo tako stroko kot javnost in sprožajo čustvene odzive, v programe umeščala posebej premišljeno, česar pristojno uredništvo v tem primeru po njenem mnenju ni storilo, saj za obravnavo polpretekle zgodovine in povojnih pobojev ne bi smelo izbrati oblike intervju. Pri tem navaja točko iz poklicnih meril, ki določa, da je potrebno med pogovorom polemična stališča razjasniti in v primeru intervjuja z osebo, ki izraža skrajna stališča do določenih vprašanj, v naslednjo enako oddajo povabiti osebo, ki izraža nasprotna. Vse to je razumeti kot kritiko ravnanja uredništva, ne voditelja.

C. Strokovno kompetentnost voditelja dr. Jožeta Možine vidi kot veliko prednost, ki mu omogoča tvorno sodelovanje v dialogu.

D. Navaja, da se je potrebno pri kontroverznih tematikah izogibati enosmernim in sugestivnim vprašanjem ter v imenu javnosti zastaviti vsa podvprašanja, s katerimi se razčisti dejstva, ki so v nasprotju z znanimi dejstvi ali širokim družbenim soglasjem.

E. Meni tudi, da voditelj v odnosu do sogovornika ne sme izkazovati vsebinske naklonjenosti ali pristranskosti. Pri tem konkretno zapiše, da voditelj dr. Jože Možina ni ravnal tako, a ne navede reference na dele intervjuja, kjer meni, da bi moral voditelj ravnati drugače. Sklicuje se na točko poklicnih meril, ki določa, da se morajo voditelji oddaj do sodelujočih vesti vljudno in spoštljivo ter se izogibati izražanju svojih osebnih stališč. Pri tem dodajmo, da dr. Jože Možina v celi oddaji ni navedel niti enega osebnega stališča, pač pa strokovna dejstva, ki jih kot zgodovinar in raziskovalec dobro pozna.

F. Navaja točko poklicnih meril, ki določa, da novinarji RTV Slovenija pri gledalcih in poslušalcih v ničemer ne smejo ustvarjati občutka, da so pristranski oziroma da je njihova profesionalna integriteta okrnjena. Ni jasno ali zagovarja mnenje, da dr. Jože Možina ustvarja takšne občutke, in tudi ne, kje natančno naj bi jih povzročil.

G. Meni, da bi se moral voditelj distancirati od žaljivih in posmehljivih izjav gosta ter stopiti v bran poklicni in osebni integriteti izpostavljenih posameznikov in skupin, česar po njenem mnenju ni storil.

Želi razpravo o odgovornosti uredništva in novinarja

Sklep obravnave varuhinje je priporočilo, da vodstvo z odgovornimi uredniki in vodji enot opravi notranjo razpravo o odgovornosti tako v programskem načrtovanju kot izvedbi. Takšen zaključek predstavlja bistveno razliko v primerjavi s prej opisanima primeroma - primer dr. Jožeta Možine je med omenjenimi edini, kjer priporoča razpravo o odgovornosti, in edini, kjer varuhinja navaja, da naj bi voditelj in uredništvo kršila poklicna merila.

Generalni direktor v javni diskusiji obtoži novinarja

Glede primera se je v javnih pismih opredelil tudi generalni direktor RTV Slovenija Igor Kadunc, in sicer da je več izrazov in besednih zvez, ki jih je izrekel gost v oddaji, nesprejemljivih, ter da je dr. Jože Možina v intervjuju nedvomno naredil napake. Generalni direktor je predstavnike zveze borcev sprejel na sestanku, še preden se je sploh pogovoril z novinarjem dr. Jožetom Možino, kar že samo po sebi kaže na neustrezen odnos do svojega zaposlenega.

Primerjava obravnav navedenih prispevkov

Podrobnejša analiza kaže občutno različna merila obravnav navedenih primerov iz številnih vidikov.

Najprej je potrebno vsebinsko zapisati, da pazljiv ogled oddaje pokaže, da je šlo za odličen in zanimiv pogovor, skratka intervju, ki je odpiral v Sloveniji dolgo časa zakrite teme. Izpeljan in voden je bil odlično, saj je gost navedel vrsto sicer znanih, a v primerjalnem kontekstu tudi novih šokantnih ugotovitev, ki jih do sedaj, kljub številnim pavšalnim kritikam, ni ovrgel nihče. Podobno stališče je po navedbah medijev pri generalnem direktorju podala tudi urednica oddaje Intervju Lidija Hren, ki je nasprotovala dikciji, da so bile v oddaji storjene napake.

Nasprotno pa so tako navedbe dr. Svetlane Slapšak kot Mateja Šurca povsem navržene, prav v ničemer utemeljene in grobe.

V primeru Špele Kožar in Mateja Šurca ni v poročilih varuhinje prav nobene navedbe točk iz poklicnih meril, kaj šele ugotavljanja kršitev. Nasprotno v primeru dr. Jožeta Možine navaja varuhinja tri točke iz poklicnih meril in pri njih kršitve tako uredništva kot voditelja oddaje (B, E in F zgoraj). Te očitane kršitve pa niso argumentirane do te mere, da bi jim lahko logično sledili in jih razumeli, saj se ne referencirajo na konkretne dele intervjuja in zato ostajajo v domeni splošnih navedb, a s konkretnimi zaključki glede kršitve. Tudi odgovorna urednica Manica Janežič Ambrožič je na sestanku pri generalnem direktorju ocenila, da bi imeli probleme prav z vsako informativno oddajo, če bi jo vzeli v precep tako, kot se sedaj počne s to.

Priporočila o ukrepih v primerih Špele Kožar in Mateja Šurca so povsem splošna in se nanašajo zgolj na razpravo v uredništvih, brez iskanja odgovornosti kogarkoli, niti uredništev niti novinarjev. V primeru dr. Jožeta Možine pa je priporočen ukrep razprava o odgovornosti tako pri programskem načrtovanju kot izvedbi.

V primeru dr. Jožeta Možine varuhinja meni (točka G zgoraj), da bi se moral distancirati od izjav gosta ter stopiti v bran posameznikom in skupinam, ki so bile omenjene, npr. nekaterim omenjenim zgodovinarjem, ki so soodgovorni, da smo Slovenci desetletja živeli v laži. V primeru Špele Kožar te potrebe po distanciranju in branjenju prizadete skupine, torej simpatizerjev desnice, kar predstavlja polovico naroda, varuhinja ne čuti in ne zapiše.

V primeru dr. Jožeta Možine varuhinja navaja (točka F zgoraj), da novinar ne sme dajati občutka, da je njegova profesionalna integriteta okrnjena. Če odmislimo dejstvo, da za ta občutek v intervjuju ni podlage, pa je najbolj povedno to, da se ji v primerih Mateja Šurca in Špele Kožar občutek o integriteti novinarja ne zdi problem. Torej varuhinja meni, da je Matej Šurc kljub šovinističnemu izpadu do vladajočih politik sosednjih oz. srednjeevropskih držav in aktivističnemu izbruhu proti slovenski politični opoziciji oz. pomladnim volivcem, svojo profesionalno integriteto ohranil in lahko normalno in verodostojno ustvarja dalje. Kar je smešno in do poslušalcev naravnost podcenjujoče.

V primeru dr. Jožeta Možine varuhinja navaja (točka D zgoraj), da je potrebno v primeru stališč, ki so v nasprotju z znanimi dejstvi in širokim družbenim soglasjem, zastaviti vsa podvprašanja, s katerimi se razčisti dejstva. To je razumeti tako, da bi navedbe dr. Jožeta Dežmana o grozodejstvih komunističnega totalitarizma ter laži totalitarnega režima v zvezi s tem, zahtevale dodatna podvprašanja, čeprav so v stroki znana in vedno bolj neizpodbitno dejstvo. Na drugi strani pa očitno meni, da navržene navedbe dr. Svetlane Slapšak o povezovanju desnice z nacizmom in stalinizmom ne zahtevajo podvprašanj – teh novinarka Špela Kožar namreč ni postavila.

V primeru Špele Kožar se varuhinja strinja z navedbo urednice, ki z vsebino izjave dr. Svetlane Slapšak opravi na način, da je to stališče gostje in ne RTV Slovenija. V primeru dr. Jožeta Možine tega razmisleka ne dopušča, pa čeprav so izjave in argumentacija dr. Jožeta Dežmana na neprimerljivo višjem strokovnem nivoju. Ta nekonsistentnost varuhinje jasno kaže na različna merila, ki jih uporablja v sicer primerljivih primerih.

Evidentno različna obravnava dr. Jožeta Možine je nenazadnje vidna tudi pri javni in interni komunikaciji, ki jo je ubrala RTV Slovenija v različnih primerih. Generalni direktor je dvakrat javno odgovoril na pisma Tita Turnška ter ga tudi povabil na sestanek, do katerega je prišlo, še preden se je generalni direktor pogovoril z novinarjem. Ob tem naj spomnimo, da je v času po intervjuju zveza borcev izražala proteste in grožnje na zborovanju v Kopru, s katerega je od nacionalnih medijev poročala edino RTV Slovenija, in to izrazito pristransko in manipulativno. Povsem jasno je, da RTV Slovenija novinarja namenoma ni zaščitila. Povsem drugače je RTV Slovenija ravnala v primeru, ko je v Novi Gorici avtomobilist ogrozil novinarsko ekipo in poškodoval kamero. Takrat se je RTV Slovenija odzvala takoj in odločno, ter kategorično obsodila nasilje nad novinarji, pri čemer je bil dr. Jože Možina omenjen le mimogrede. To je bilo 16 dni po oddaji Intervju!

Zanimivo je, da se je generalni direktor RTV Slovenija javno izjasnil le v primeru dr. Jožeta Možine in zapisal, da je novinar naredil napake. Iz te analize je razvidno, a je to vsebinsko neutemeljen zaključek, kar pomeni, da je z njim generalni direktor novinarja javno diskreditiral. Nadalje lahko ugotovimo tudi, da podobnega sporočila ni bilo v nobenem nam znanem primeru in da je tudi sicer skrajno nenavadno. S tem je generalni direktor novinarja neargumentirano, pa tudi nesmiselno izpostavil še večjemu javnemu pritisku, grožnjam in diskreditaciji.

Povsem drugače se je RTV Slovenija obnašala ob izpadu Mateja Šurca, ki ga ni nihče izpostavil ali javno komentiral, čeprav bi se morala RTV Slovenija opravičiti vsaj poslušalki, ki jo je novinar grobo žalil, če ne tudi vsem simpatizerjem politične opozicije, ki so se čutili ob njegovem komentarju neutemeljeno napadene in prizadete. Novinar je namreč v odgovoru pritožnici Ivi Pavlin Žurman zapisal kup žalitev; povezoval jo je z zlom klerofašizma, to, da izvira iz partizanske družine, pa odpravil s stavkom: »Na srečo se redko zgodi, da jabolko pade deleč od drevesa. Smrt fašizmu, svoboda narodu! Matej Šurc.« Niti varuhinja niti generalni direktor se nista distancirala od takšne komunikacije na način, da bi jo ostro in javno obsodila ter se poslušalki za to tudi opravičila.

Očitno torej je, da poslušalci in gledalci za RTV Slovenija niso posebej pomembni, bolj pomembne so nekatere vplivne skupine, ki pa jim je potrebno posvetiti kar največjo pozornost.

Sklep

Ugotovitve te analize so šokantne. Vsebinsko so strnjene že v uvodu. To zato, da manj vztrajni bralci ne bi zamudili bistvenega.

V analizi se je pokazalo, da RTV Slovenija, predvsem varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev, pa tudi generalni direktor, ne uporabljajo enakih meril in sklepanja pri obravnavi sicer primerljivih primerov. Če se na RTV Slovenija že v notranjih procesih uporabljajo tako krivične in manipulativne prakse, ne moremo nič boljšega pričakovati tudi navzven, torej v odnosu do poslušalcev in gledalcev. Vse to vodi v izgubo zaupanja gledalcev in poslušalcev do javnega medija. Vodi tudi, kar pa je morda dobro, v postavljanje vedno bolj temeljnih vprašanj o namenu, ciljih in smislu RTV Slovenija v slovenskem prostoru.

V imenu gibanja GLASNO!, ki ga podpira čedalje večje število gledalcev in poslušalcev, RTV Slovenija pozivamo k resnim ukrepom: v smeri profesionalnosti, objektivnosti in pluralnosti!